DSC_1674

Fredi Radojkovič: Cilji ostajajo, toda…

IZOLA – Članska selekcija, ki pred pričetkom letošnje tekmovalne sezone v 1. B državni rokometni ligi ne skriva visokih ambicij, začenja drugi del prvenstva v soboto 2.2.2019.  V 14. krogu jim bo nasproti stala ekipa Škofljice, ki se je v 1. krogu letošnje sezone v Izoli že opekla in priznala premoč visokoletečim Primorcem. V ribiškem mestu vse poteka v duhu priprav na nadaljevanje preostale polovice trnave poti do želenega cilja.
V prostorih športne dvorane na Kraški smo pridobili nekaj izjav trenerja Fredija Radojkoviča o tem, kako ocenjuje odigrano prvo polovico prvenstva in prihodnost svoje ekipe.


DSC_1672

Fredi Radojkovič na vsakem treningu zahteva maksimalen pristop svojih fantov.

Fredi, prvi del sezone je za vami, najbrž ste dosedanje rezultate in igro podrobno analizirali. Kako ocenjujete prvo polovico sezone?

“Menim, da smo po prvem delu sezone lahko zadovoljni, čeprav smo štartali nekoliko slabše. S fanti smo se komaj spoznavali, uigravali, nato smo nanizali sedem zaporednih zmag, ki so nas popeljale do mest na vrhu 1. B ligaškega tekmovanja. Veseli me, da smo odigrali kar nekaj tekem na primerni ravni, fantje so tudi razumeli, za kaj se gre, zato trdim, da smo zasluženo tam kjer trenutno smo.”

Toda v igri smo lahko večkrat zaznali kar nekaj “nepojasnjenih” padcev in nihanj. Čemu bi to pripisali?

“Težko je podati natančen odgovor. Morda je k temu botrovala mladost, na drugi strani pa so tudi prepotrebne neizkušnje nekaterih igralcev pripeljale do teh nihanj. Sicer imamo tudi nekaj zelo izkušenih igralcev, ampak ni enostavno vse to združiti skupaj in naenkrat pričakovati vrhunske predstave. Fantje so se trudili in želeli, ampak včasih je potrebno narediti tudi kak korak nazaj. Navsezadnje je glava tista, ki vse vodi in odloča in marsikdo nima še teh izkušenj, da bi stvari izpeljal maksimalno kvalitetno do konca.”

Ste torej pripravljeni na drugi del prvenstva ali se spopadate z nekaterimi še nedorečenimi zadevami?

“Kot trener Izole sem želel več postoriti, ampak spoznal sem, da moram narediti par korakov nazaj; najprej sem se moral osredotočiti na igro v napadu, kjer je bilo veliko pomanjkljivosti in temu primerno sem prilagodil tudi treninge, zato morda v napadu delamo tudi več napak. Ampak to je normalno. V enem letu ni realno pričakovati, kot sem tudi že povedal, neke vrhunske predstave s premešano in novo ekipo. Odločiti se moraš za eno stvar in delati na temu, da jo izpiliš in tudi v celoti realiziraš. V obrambi skušamo z borbenostjo nadoknaditi tisto, kar nam tam manjka, ampak prav tu vidim še veliko rezerv, navsezadnje pa je tudi pred našimi navijači vse veliko lažje. Neglede na vse povdarjam, da nimam denimo 14 vrhunskih igralcev, ki bi imeli usvojene vse vrline rokometa na najvišji ravni. Tu so mladi fantje, ki se še učijo, rastejo, želijo.”

DSC_0050

V jesenskem delu prvenstva se je Fredi večkrat upravičeno jezil na svoje varovance.

Po koncu sezone – neglede na končni izplen, ostajaš trener Izole?

“Zaenkrat se o tem ne pogovarjamo. Na trenutke mi je težko delati, če ne morem opravljati dela, ki ga obvladam. Jaz osebno sicer uživam v tem poslu, toda tu je še precej nedorečenih stvari. Želim delati vrhunsko, brez motečih faktorjev, ki bi preveč vplivali na kvaliteto mojega dela. Že res, da nismo profesionalci, toda profesionalno lahko delaš tudi, če to nisi. K temu strmim in od tega ne odstopam. Tu mislim že na odnos fantov do treningov, dela, tekme. Moja prihodnost je odvisna tudi od odnosa igralcev do dela, pa četudi storimo 2 koraka nazaj, zahtevam pa stoodstotnost.”

Kako se počutiš v Izoli po zelo dolgem času odisejade izven matičnega mesta?

“Super! Vedno trdim, da je doma biti trener najtežje, lepo je videti, da ljudje cenijo in spoštujejo tvoje delo.”

Avtor prispevka:
Martin Franetič

Uroš Čuk: Splet in socialna omrežja negativno vplivata na delovne navade mladih

IZOLA – Nekdanji vratar, ki je prešel skozi vse izolske selekcije, trenutno biva in dela v okolici Kozine, natančneje v Hrpeljah. Kraj, nekdaj močno rokometno obarvan je v zadnjem obdobju zgolj še bleda senca rokometnega ponosa v slovenskem prostoru (krajše obdobje kakovosten evropski klub), ki iz leta v leto takorekoč životari in išče vsako priložnost, da obdrži pri življenju kolektivni šport številko 1 na stičišču slovenske Istre, Krasa in Brkinov. Uroš Čuk prihaja iz rokometne družine, saj sta prav njegova starša nekoč igrala v takratnem rokometnem klubu, ki je komaj žanjel prve uspehe v okolici, kasneje pa sta dolgo časa bila aktivna kot trenerja ženskih selekcij v izolskem rokometnem “bazenu”.
Izolan je trenutno razpet med hrpeljskim Jadranom in RD Butan plin Izolo, kjer je aktiven kot trener članske ekipe v kraju kjer biva, obenem pa tudi trenira in usmerja mlajše selekcije izolskega rokometa, ki so kot posojeni igralci trenutno našli svoje zatočišče v Hrpeljah.


 

Uroš, kako bi se predstavil našim bralcem?

“Sem Uroš, prihajam iz Izole, delam na Kozini in trenutno treniram člansko in kadetsko ekipo RD Jadran Hrpelje na Kozini.”

Izhajaš iz rokometne družine. Meniš, da si zaradi tega rokomet doživljal nekoliko drugače kot tvoji sovrstniki?

“Odkar pomnim sem v rokometni dvorani. Starša sta po cele dneve usmerjala svoje ekipe na parketu, toda sam sem že zelo zgodaj bil prisoten z njima in redno spremljal njune treninge ter se na neki način tudi učil. Na rokomet sem morda zares gledal iz drugačne perspektive kot ostali.”

Misliš, da sta starša imela kak vpliv na tvojo rokometno pot, začenši že od mini rokometa?

“Pravzaprav ne. Pri osebnih izbirah nista imela nikakršnega vpliva. Na kratko povedano, da so vse odločitve in koraki, ki sem jih v svoji dolgoletni karieri storil v rokometnih vodah zgolj posledica mojih izbir. Vpliv sta imela le v smislu dajanja kakih nasvetov, toda to je bilo tudi vse.”

DSC_1666

Koliko časa živiš v Hrpeljah in od kod ta odločitev?

“Tu živim že 4 leta, od devetnajstega leta pa sem redno preživljal čas prav na tej lokaciji, družil se s prijatelji, treniral. V Izolo sem zahajal večinoma zgolj spat. Nekako sem se našel v teh krajih; prvo leto odhoda v Sežano, takoj po zaključeni karieri v Izoli, sem si ustvaril svoj krog prijateljev, trenerjev in ostalih funkcionarjev.”

Morda pogrešaš Izolo?

“Hmm (premislek)… V bistvu pogrešam svojega psa (smeh)! Trenutno nimam dovolj prostora v Hrpeljah, da bi ga vzel s seboj, ampak zdaj je kar je. Če se vrnem na bistvo vprašanja, potem je odgovor – ne. Tu mi je zelo všeč, tu sem se našel in zaenkrat ne vidim prav nobenega razloga, da bi se odselil na slovensko obalo. Praktično povedano nisem “obmorski tip človeka”, zato življenja ob morju ne pogrešam, pa še večino prijateljev sem ustvaril v kraju kjer živim in njegovi okolici.”

Praviš, da deluješ kot trener. Kdaj se je pričela tvoja trenerska pot?

“Prejšnje leto, bi lahko rekel, da resno. Bil sem tudi trener kadetov v Sežani pred leti, sedaj sem v Hrpeljah, ampak potrebujem še veliko učenja ter izkušenj. Skratka, nisem dolgo čas v trenerskem svetu, saj sem še do pred kratkim bil še aktiven v vlogi vratarja na rokometnem igrišču.
Do dogovora o sodelovanju je prišlo zlasti zaradi pomanjkanja trenerskega kadra. Moram pa istočasno pohvaliti trenerje in predsednika kluba, ki opravljajo svoje delo vestno in zelo korektno ter kvalitetno.”

Od kje ideja o združitvi izolskega rokometa s hrpeljskim?

“To idejo je imel Dejan Čeranič (trener Jadrana iz Hrpelj op.a.) potem, ko smo spoznali, da je Hrpelje premajhen kraj, da bi zadostili potrebam po številiu igralcev v posamični selekciji.
Zakaj udružitev ravno z Izolo? Ker delajo ravno tako dobro kot v Hrpeljah. Upam si pripomniti, da Izola trenutno dela z mladimi najboljše v Primorski regiji. Združitev se je izazala za super stvar iz obeh strani.
Število fantov je zadostno, formirali smo dve ekipi – eno “izolsko” in drugo domačo in sedaj lahko kakovostno treniramo. Formirali smo tudi člansko ekipo, s katero skupaj z nekaj izolskimi igralci, ki se tu lahko kalijo in pridobivajo igralske izkušnje, nastopamo v 2. DRL. Moje mnenje je, da tej fantje vseeno raje igrajo 60 minut v 2. DRL, kot pa nič v kaki ligi višje.”

Pogosto te vidimo na kadetskih treningih v Izoli. Kako to?

“V bistvu pripeljemo fante iz Hrpelj in Kozine na treninge v Izolo, zato seveda tam do konca tudi ostanem. S trenerjem prve ekipe Borutom Hrenom spremljava trening izolske kadetske ekipe, na trenutke tudi sam poprimem za “trenersko palico” in prispevam svoj delež.”

Kakšna je vizija Jadrana?

“Vizija je sigurno vzgajati mlade in perspektivne igralce, s čimer imamo dobre izkušnje že iz preteklosti. Imamo Stančiča, Bekrića in Škabarja, ki so zelo perspektivni igralci, trenutno pa posojeni Izoli. Tudi nekaj drugih mladeničev smo posodili ali celo prodali drugim klubom.”

DSC_1669

Trenirati si začel pred kakimi dvajsetimi leti, morda kako leto več. Se je tehnika vratarjev, v primerjavi z današnjimi časi kaj spremenila?

“Tehnika kot taka niti ne. Spremenil se je slog igranja v napadu, čimer morajo vratarji prilagoditi svojo tehniko strelcem. Toda kot nekdanji vratar lahko povem, da posebnih tehnik tu ni. Dajmo pogledati 5 najboljših vratarjev na svetu; pri vsakem bomo opazili podoben ali povsem drugačen slog branjenja golove mreže. Neke velike filozofije pri vratarjih tu ni. Po drugi strani je tehnologija zagotovo prispevala svoj delež, saj vratarji lahko na spletu dostopajo do njim pomembnih informacij, videoposnetkov, s čimer se lahko dodatno pripravijo.”

Zakaj si ob vstopu v člansko moštvo Izole kmalu zapustil matični klub?

“Zagotovo neka nesoglasja so bila prisotna med mano in in strokovnim štabom. Bil sem izrazito ambiciozen, ampak prave priložnosti v veliki konkurenci nisem dobil, zato sem se odločil zamenjati okolje in zelo hitro je sledila selitev v Sežano. Takrat sva jaz in Kakovič bila edina vratarja članskega moštva Mitola iz Sežane in tista izkušnja oziroma sezona je bila zame izjemna.”

Kako ocenjuješ oz. kako vidiš delo rokometnega trenerja?

“Že nekoč sem sanjal o tem, da bi postal rokometni trener. Sicer pa moram biti iskren do sebe – do dobrega trenerja mi manjka še veliko izkušenj, ampak neglede na vse druge okoliščine delam na tem zelo zavzeto, saj si nekega dne želim nastopiti na vrhunski ravni. Tudi sam imam svoje cilje, tako kot jih imajo igralci in jih ne skrivam, ampak bom, kot povedano, delal na tem, da jih morebiti dosežem. Delo rokometnega trenerja je izjemno podobno modelu vseh kolektivnih športov. Po svoje je lahko ekstremno naporno, stresno, po drugi strani pa edinstvena življenjska izkušnja, kjer si razpet med razvojem in napredkom igralcev ter lastnih izkušenj, ki te lahko še dodatno krepijo kot človeka.”

Katera je bila najbolj nenavadna stvar, ki se ti je pripetila na rokometnih igriščih?

“Na neki tekmi, ko smo bili še otroci, je soigralec po tem, ko je dobil žogo v roke, napadal kar moj gol, namesto nasprotnikovega. K sreči sem mu strel uspešno obranil (smeh).”

Kako ocenjuješ delovne navade otrok nekoč in danes?

“Danes lahko rečem, da nismo imeli telefonov in smo hodili na treninge. Današnja doba se spreminja v nek namišljeni svet; po eni strani želijo starši otrokom ponuditi vse, kar pa ni nujno, da je dobro. Otroci živijo v prepričanju, da vse lahko dobijo kar želijo ter, da se jim za nič ni potrebno potruditi, saj je zanje samoumevno, da vse pride samo od sebe.
Po drugi strani so tudi družbena omrežja so prispevala svoj delež, ki ni zavidanja vredno. Za otroke osebno ja, socialno in psihološko gledano pa zagotovo ne.”

Kaj sporočaš našim bralcem za konec?

“Želim si, da se ljudje vrnejo v dvorane, kot je to bila navada nekoč. Ni lepšega kot igrati pred polnimi tribunami, nenazadnje se tudi ljudje lahko med seboj podružijo in srečajo po dolgih letih.”

 

Avtor prispevka:
Martin Franetič

DSC_1740

Mrtvi tek mladincev, kadeti prestavili, mlajši še brez točk

IZOLA – Še drugi teden državnih tekmovanj je za nami, vendar tudi tokrat ne v kompletu. Kadeti Izole so zaradi številnih odsotnosti v zadnjem obdobju, ki so rezultat poškodob in sezonskih obolenj bili primorani preložiti tekmo 2. kroga v Škofljici. Mladinci nadaljujejo niz nepremagljivosti, slabše pa kaže mlajši generaciji – starejšim dečkom A in B, ki so v svojih četrtfinalnih skupinah po dveh tekmah še brez osvojene točke. Pred nami je še zadnji teden članskih priprav na nadaljevanje 1. B ligaškega tekmovanja, ki ga bodo odprli 2. februarja.


Kdo lahko ustavi mladince?

Izola
Športna dvorana na Kraški, gledalcev 82
Sodnika: Derželj in Brecelj.

RD Butan plin Izola – RD LL Grosist Slovan 27:25 (13:12)
Strelci in postava RD Butan plin Izola:
Alessio (V), Mičović 5, Smej 5, Poberaj 8, Stančič, Beganović 1, Bekrić 1, Šapla (V), Miklavec 1, Đelatović 2 in Peharc 4

DSC_1760

Na tekmi proti Slovanu so dresi na obeh straneh “trpeli”.

V 13. krogu 1. mladinske rokometne lige so domači Izolani odigrali vse prej kot še eno v nizu tekem, ki bi ji nadeli naziv “zanesljive zmage”. Gostje iz glavnega mesta so se pokazali kot zelo čvrst in nepopustljiv nasprotnik, kar pa vseeno ni bilo dovolj, da bi morebiti osvojili točko na Kraški.
Tekmo so bolje odprli varovanci trenerja Petra Božiča, potem, ko je Erik Smej povedel domače v vodstvo (1:0). V nadaljevanju tekme so “Slovanovci” jasno pokazali apetite po zmagi in na hitro tudi uresničili svoje namere. Trda tekma za obe ekipi je prinašala obilo trenj in preobratov (Ljubljančani so v prvem polčasu šestkrat povedli oz. povišali vodstvo), toda po zaslugah razpoloženega rezervnega vratarja Alexa Šaple so Izolani samozavestneje zaključevali napade in preprečili višje vodstvo gostov. Ob koncu prvega polčasa je najboljši strelec izolske zasedbe Urh J. Poberaj (8 zadetkov) poskusil minimalno vodstvo (12:11) po zvoku sirene povišati kar iz tal preko visokega živega zidu, toda rezultat se ni spremenil.

DSC_1740

Alex Šapla je med vratnicama dobro izkoristil ponujneo priložnost.

V drugem polčasu so izolski mladci dosegli najvišje vodstvo (18:15) in ga v 40. minuti povečali na še gol razlike več. Domači vratar Alex Šapla je do drugega dela drugega polčasa z odliko izkoristil svojo priložnost, nato je Peter Božič v vrata poslal Leona Alessia, a se gostje niso ustrašili sprememb in po nekaj “lahkih” zadetkih v domači mreži ponovno pretili Izolanom za zgolj zadetek zaostanka.
Na drugi strani sta v ključnih trenutkih Mičović in Smej bila uspešna, toda kljub temu je Slovan večkrat imeli priložnost za izenačenje, a je izolska obramba zdržala in na koncu tudi slavila še dvanajstič v letošnji tekmovalni sezoni.

Izolani trenutno vladajo na prvenstveni lestvici, toda nov test zrelosti naše fante čaka že prihodnji teden, ko bodo odpotovali v Novo mesto, kjer se bo domača Krka za vsako ceno želela oddolžiti Primorcem za boleč poraz v Izoli.


Starejši dečki A in B z novo ničlo iz gostovanj

V soboto 26.01.2019 so starejši dečki B potovali  v Škofljico in se domov vrnili z napolnjeno mrežo golov. Največ zadetkov sta kot po pravilu tudi tokrat prispevala Krička in Smej. Krička je bil uspešen devetkrat, Smej je s svojimi 8 zadetki med najboljšimi strelci tekmovanja.
Fantje bodo prihodnji teden po dveh zaporednih gostovanjih odigrali prvo domačo tekmo, ko bodo gostili ŠD Mokerc KIG.

ŠD Škofljica PP – RD Butan plin Izola 34:25 (17:8)
Strelci in postava RD Butan plin Izola:
Rogelja (V), Krička 9, Smej 8, Bubič 1, Panger 5, Bangoji 2, Soršak 1, Dodič 2.

Tudi starejši dečki A v četrtfinalni skupini B ostajajo pri ničli. Logaški Kronos je prepričljivo obšel drugo oviro na poti na zaključni turnir. Izolani so sicer rezultat poravnali pri 1:1, nato je sledila pravcata polomija v izolski igri, domačini pa so z delnim izidom 9:2 odločili zmagovalca in tekmo v drugem polčasu mirno pripelljali do konca.

RK Kronos Logatec – RD Butan plin Izola 34:27 (17:11)
Strelci in postava RD Butan plin Izola:
Putrle (V), Černetič 13, Smej 3, Krička 5, Gregorič 4, Lisjak 1, Tonejc 1, Ambrožič in Benčič.

Trener Nino Legnar bo z ekipo poskušal osvojiti prve točke 2.2.2019 proti ekipi ŠD Škofljica.

Avtor prispevka:
Martin Franetič