Hrvatin: “Talent ni dovolj – potrebno ga je nadgrajevati s trdim delom!”

 

IZOLA – V Rokometnem društvu ne počivamo. Čeprav so vsa tekmovanja vseh selekcij zaradi epidemskega stanja po državi in svetu do nadaljnjega “zamrznjena”, trenutek izkoiščamo za nadaljevanje naše marčevske akcije “Trenerji mlajših selekcij”.
Tokrat smo nekaj vprašanj postavili Petru Hrvatinu, ki je v Obalno – kraški regiji pustil neizbrisan pečat.
V letošnji sezoni opravlja funkcijo trenerja 2 ekip hkrati: prvoligaške mladinske selekcije Izole in članske ekipe matičnega Jadrana iz Hrpelj.



Peter, lepo pozdravljen. Bi se z nekaj besedami opisal?

“Bistveno raje vidim, da to počnejo tisti, ki me navsezadnje poznajo.
Če pa že, bi v grobem dejal, da sem trmaste narave, vztrajen, delaven in… karakterno težak (smeh)!”

 

Uspešno vodiš ekipo mladincev Butan plin Izola. Kako si zadovoljen z aktualno sezono?

“Glede na trenutno stanje si upam trditi, da aktualna sezona bolj ali manj poteka v skladu z zadovoljivim, bi pa navkljub temu lahko osvojili kar nekaj točk več, kot jih v tem trenutku kaže prvenstvena lestvica.”

DSC_1415

Le redko ujamemo trenutek, da bi energični Peter Hrvatin tekmo spremljal iz klopi.

 

Kateri so bili tvoji cilji pred pričetkom letošnje sezone?

“Rezultatsko – vsaj uvrstitev med osem najboljših ekip 1. mladinske lige. Toda tu se ne konča; moja težnja je usmerjena predvsem v razvojne sposobnosti igralcev.”

 

Ali v trenutni ekipi prepoznaš koga izmed igralcev, ki  vidno izstopa s svojimi rokometnimi vrlinami?

“Da. V ekipi imam kar nekaj talentiranih fantov, toda dolgoročno to ni nujno dovolj. Talent je, za potrebe vrhunskega športa  potrebno neprestano nadgrajevati s trdim delom.”

 

Katere so prednosti, pomanjkljivosti ekipe, kje vidiš rezerve?

“Trenutna glavna pomanjkljivost je zagotovo ta, da le redko treniramo skupaj. Fantje so večinoma razpršeni na več lokacijah – nekateri trenirajo v Izoli, drugi spet na Kozini v članski selekciji in tako nikakor ne uspemo oddelati treninga z vsemi razpoložljivimi igralci.
Rezerve so predvsem v pristopu, razmišljanju, dojemanju športa in rokometa nasploh. Tu bi izpostavil širino in vsebino zatavljenih ciljev, druga plat tega pa je njihova realizacija.”

DSC_0345

 

Bi opisal začetke svoje rokometne poti vse do danes?

“Kot domačin, sem svojo rokometno pot pričel v matičnem Rokometnem klubu Jadran iz Hrpelj, kjer sem šel skozi celotno sito vseh klubskih selekcij. Pri osemnajstih letih me je pot vodila v Rokometni klub Cimos Koper in tam sem preživel dolgih  7 let, nato za nadaljnja 3 leta se preselil na Kodeljevo k Slovanu. Pred povratkom v Jadran sem po zaključeni avanturi v Ljubljani eno sezono odigral še za Izolo, čemur je nato sledila enoletna pavza, svojo igralsko pot pa sem zaključil prav v matičnem Jadranu, ki sem mu do zaključka prejšnje sezone pomagal k ponovni oživitvi rokometnega dogajanja v Hrpeljah.  Že lani sem bil vključen v delo z mladimi, letos pa vodim mladinsko ekipo RD Izola in člansko ekipo RK Jadran.”

 

Tvoja prihodnost – bo še rokometno obarvana?

“Težko ocenim, nikoli se ne ve. Trenutno opravljam tečaj za usposabljanje za naslednjo trenersko stopnjo. Bomo videli, kaj bo prinesel čas.”

 

Imaš kake cilje za prihodnost, ki so posebej povezani z rokometni svetom? Kateri so?

“Rad bi pomagal svojemu domačemu klubu (RD Jadran Hrpelje – Kozina, op.a.) vrnitev na pota stare slave.”

 

Kje vidiš realen domet mladinske selekcije Izole?

“Menim, da je realen domet naše ekipe, glede na trenutno situacijo, uvrstitev med 5. in 6. mestom prvenstvene lestvice.”

DSC_1465

Mladinska ekipa Butan plin Izola 2019/2020

 

V Izoli je nekaj igralcev Kozine. Tvoje mnenje o sodelovanju obeh klubov?

“Moja slika o medsebojnem sodelovanju je zelo pozitivna, sodelujemo na več nivojih in nikjer ni težav.”

 

Za konec, kaj bi sporočil našim bralcem in bralkam?

“Še naprej spremljajte in podpirajte ta prečudovit šport!”

Avtor prispevka:
Martin Franetič

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja