Novice

DSC_0286

Nino Legnar: “Krepat, ma ne molat!”

IZOLA – V tokratni rubriki “trenerji mlajših selekcij Izole” predstavljamo Ninota Legnarja, ki smo ga v preteklem koledarskem letu nekoliko bolje spoznali. Korošec, ki se je zelo dobro znašel na Obali in se pred 2 letoma tu preselil iz rodnega Slovenj Gradca, svojo prihodnost želi tlakovati v slovenski Istri, natančneje v Izoli. In ravno v ribiškem mestu, ki v športnih kolektivih slovi po temperamentnih navijačih Ribari Izola, bo, kot vse kaže, tudi v tretji “modro-beli” sezoni nadaljeval s svojim poslanstvom v Rokometnem društvu Izola.


DSC_1044

Nino, najprej lepo pozdravljen!
Kako bi opisal delo rokometnega trenerja?

“Delo rokometnega trenerja obsega sestavo treningov, njihovo izvedbo, vodenje ter analizo treningov in tekem, pogovore s starši in vadečimi, izvedbo priprav, tunirjev, prijateljskih srečanj itn. Sliši se enostavno, a je za kvalitetno izvedbo vseh aktivnosti potrebno obvladati precej strokovnega znanja.”

Zaključuje se tvoje drugo leto življenja na slovenski obali. Občutki?

“Slovenska obala je zelo lepa, spoznal sem nekaj čudovitih krajev. Ko se vrnem domov –  na Koroško, se zelo hitro tudi vrnem v Izolo.”

V letošnji sezoni 2019/2020 treniraš ekipi mlajših dečkov A in starejših dečkov B. Kakšni so cilji in kako si z doseženim zadovoljen?

“Skupni cilj je bil maksimalno napredovati skozi aktualno sezono. Igralci vidno osvajajo vse več veščin rokometne igre, s pristopom sem ravno tako zadovoljen, rezultati dela pa bodo vidni malce kasneje.”

Kje vidiš največji napredek pri svojih ekipah?

“Zanimivo je, da so mlajši dečki A najmanjša ekipa v slovenski ligi v letošnji sezoni, toda fantje ta “primanjkljaj” pridno nadoknadijo z zadovoljivim tehničnim znanjem ter ekipno igro. Zasti me navdušuje borba v obrambi. V napadu postopoma tudi kažemo vse bolj samozavestno igro in verjamem, da bomo v prihodnje samo še nevarnejši.”

Starejši dečki B so v letošnjem prvenstvu storili pomemben in viden preskok, vse pa je plod dela pretekle sezone. Najbolj smo napredovali v fazi protinapadov, vendar tu imamo še rezerve v obrambnih vrstah in napadu.”

DSC_1647

Cilji za prihodnost?

“Da še naprej vlagam ves trud in znanje v mlajše selekcije in jim vsako leto “ponudim” še kaj več.”

V čem se razlikuje rokomet v Izoli in matičnim Slovenj Gradcu (uspešno nastopa v letošnji Ligi NLB, op.a.)?

“Obe ekipi sta se uvrstili v prvo ligo, RK Slovenj Gradec 2011 pa je v letošnjem letu vidno napredoval tudi na področju organizacije. Kluba sta si po številu prebivalcev in dolgoletne tradicije dokaj podobna, druga plat pa je estetskega značaja; tako Izolani kot Slovenjgradčani igrajo v športni opremi modro bele barve. Obe ekipi spodbujajo svoji navijači, kapaciteta dvorane je podobna. Večjih razlik, razen vonja po morju na Obali pa ne vidim (smeh).”

Za konec – kaj sporočaš našim bralcem in bralkam?”

“Krepat, ma ne molat!”

Avtor prispevka:
Martin Franetič

DSC_0268

Uroš Čuk: “Nekoč želim prevzeti profesionalno ekipo”

IZOLA – Po nekajtedenski stagnaciji na ligaških prizoriščih smo z vstopom v leto 2020 ponovno zakorakali v tekmovalni ritem. Vse selekcije so v polnem zagonu in pilijo formo pred novimi spopadi v državnih prvenstvih.
Tokrat smo na pogovor povabili Uroša Čuka, mladega in ambicioznega trenerja kadetske ekipe Butan plin Izola, ki jo s prvim februarjem čakajo resnejši tekmeci in še večji izzivi, ki bi jih mlada selekcija utegnila premostiti. A kot pravi Čuk, le z disciplinirano igro in kančkom sreče se kadetom lahko nasmihne polfinalno tekmovanje.


Uroš, kako ocenjuješ zaključen prvi del tekmovanja sezone 2019/2020?

Sprejemljivo. Z nekaterimi stvarmi sem lahko zadovoljen, z drugimi nekoliko manj.
Pozitivno je videti visoko udeležbo fantov na treningih, kar nam navsezadnje omogoča izvajanje zamisli začrtanega programa, po drugi strani še naprej nisem najbolj navdušen nad trenutki, ki so se nam in se še dalje odvijajo na ligaških srečanjh. 

Si od pričetka poletnih priprav do tega trenutka opazil kak napredek med fanti?

Zagotovo, spremembe so vidne. Fantje so dokončno razumeli, da je rokomet potrebno igrati z glavo in se neprestano prilagajati dogodkom na igrišču, igri nasprotniku, kar za posledico zmanjša prisotnost šablonske “igre na pamet”, ki večinoma ne prinese želenega izida. 
Najbolj pa sem zadovoljen z obrambo. Z Ajdovščino smo v začetku tekmovanja “na Policah” (ime športneg kompleksa v Ajdovščini, op.a.) nekako presenetljivo, vendar povsem zasluženo izgubili in tu je bila prelomnica, ko so fantje doumeli, da brez pravega pristopa ne bo točk nikjer.
Ekipa je iz tekme v tekmo rastla in vse bolj sem lahko videl obrise tistega, po čemur težim in navsezadnje pilimo na treningih.

Kaj pa pomanjkljivosti?

Še dalje ne morem biti zadovoljen z izvedbo polprotinapadov in prenosa žoge iz obrambe v polprotinapad. Hitrost napada ni dovolj “hitra”, realizacija tudi ne na dosegu mojih pričakovanj. To so pomanjkljivosti, hkrati pa imamo ravno tu največje rezerve.

Kakšni so bili cilji pred sezono?

Prvi cilj smo že izpolnili z uvrstitvijo v nadaljnje tekmovanje, toda zdaj imamo drugega – uvrstitev na polfinalni turnir.
Cilj je seveda zahteven in visok, a ne nedosegljiv. Naj dodam, da niso vsi cilji pogojeni zgolj z rezultati; izjemno mi je pomembno, da fantje v tej sezoni dosežejo še stopničko ali celo dve pri razvoju in napredku te lepe igre.

Ko sva pri ciljih – kakšni so tvoji za prihonost?

Vsako leto si želim več naučiti, bolj napredovati,  pridobiti nova znanja in izkušenje. Kmalu me čakajo dodatna izobraževanja za trenerja članske ekipe v prvi ligi.

DSC_0414

Uroš Čuk nepopustljivo vodi svojo ekipo do zadnjega zvoka sirene.

Kateri je tvoj sanjski klub, ki bi ga nekoč želel prevzeti?

Zagotovo je to madžarski Vezsprem. Naši vzhodni sosedje ogromno vlagajo v razvoj športa in infrastrukture, zlasti po tem, ko so v parlamentu sprejeli odločitev, da bo država preko športnih uspehov in infrastrukture dosegala večjo prepoznavnost v svetu in posledično višji finančni učinek.
Madžarski velikan je zgodba zase, to je pravzaprav institucija, izjemno močna in velika organizacija, ki pokriva številna področja v okolici.

Za konec – kaj sporočaš našim bralcem?

Želim, da nas še naprej spremljate in podpirate, saj prav vsi dajamo vse od sebe in se po vseh močeh trudimo, da bi izolski rokomet v skladu z zmožnostmi razvijali in ustvarjali vrhunske igralce in rezultate.

 

Avtor prispevka:
Martin Franetič

Ormož dokončno sprožil alarm v Izoli

IZOLA – Prav nič več ne deluje v moštvu rokometašev Izole. Bolj kot nizanje porazov, ki se vrstijo kot podirajoče se domine brez cilja, skrbi “ohromelost” v igri, ki je postala stalnica v zadnjih srečanjih na prvoligaških prizoriščih. Čeprav trener Fredi Radojkovič na treningih izvaja maksimalno kakovostno delo, kar navsezadnje priznavajo tudi igralci, na drugi strani se nikakor ne uspemo dokopati do bistva težav. Po porazu z Ormožom, ki je, roko na srce povsem premagljiv tekmec, a nikakor ne s pristopom, kot so ga vnovič prikazali igralci iz ribiškega mesta, se stanje na prvenstveni lestvici vse bolj zapleta.
Kako rešiti potapljajočo se barko Izole, ki je zapadla v začarani “vrtiljak”?


Ormož prvi zadel in skreiral pot do nove zmage

Izola –  Športna dvorana na Kraški
Gledalcev: 300
Sodnika: Turnšek in Čretnik
___________________________________________

DSC_1362Butan plin Izola – Jeruzalem Ormož | 23:26 (9:15)
Postava in strelci Butan plin Izole:
Logar (V), Miklavec 6, Nikolić 2, Gačević 2, Brumen 2, Hušić (V), Čolić 1, Božič 1, Poberaj 2, Gašperšič 3, Petrović 4, Novak, Beganović in Redžić.

Ormožani so v Izolo prispeli brez 2 pomembnih igralcev, a jim to ni zmanjšalo apetitov po zmagi, ki so jo na koncu pozdravili skupaj z deseterico svojih navijačev.

Gostje so prvi povedli preko Bogadija, nato podvojili vodstvo. Do 15. minute smo na srečanju, kjer se je po daljšem času odsotnosti vrnil Amel Redžić spremljali gol za gol in prav do sredine prvega polčasa je najvišje vodstvo Ormožanov znašalo do dva zadetka prednosti, nakar se je barka Izolanov pričela potapljati. Peter Božič je prejel dvominutno kazen, kmalu se mu je pridružil še Ilija Petrović in gostje so uprizorili delni izid 1:5. Razjarjeni Fredi Radojkovič nikakor ni uspel vzpostaviti ravnotežja v igri brezidejnih igralcev, ki so v nadaljevanju razliko 5 zadetkov poskušali staliti na silo. Takoj ob vstopu na igrišče jo je skupil mladi Vid Miklavec (6 zadetkov), ki je po nespretnosti gostujočega obrambnega igralca Šuleka prejel udarec v obraz, Ormožan pa je neposredno prejel rdeči karton.
Prleška izključitev ni utrpela nikakršnih posledic, saj so na odmor odšli z visoko prednostjo 6 zadetkov (9:15).

V drugem polčasu je domači trener postavil, sicer prvega vratarja moštva Jasmina Hušića med vratnicama, ki je tako zamenjal nerazpoloženega Luko Logarja. Poteza je skoraj obrodila sadove, Hušić je nanizal nekaj obramb, ki jih igralci Izole niso znali izkoristiti; še dalje je šrkipalo v napadu, ponovno je pričela popuščati obramba. Radojkovič je ponovno bil primoran vzeti minuto odmora, namesto zmanjšanja zaostanka so gostje na hitro izenačili najvišje vodstvo 6 zadetkov (52. minuta).
Zgodil se je delni rezultat 3:0 v korist Izole in že v naslednjem napadu je iz protinapada Boris Novak (57. minuta) zgrešil za zaostanek 2 zadetkov. Zadnje upanje za morebitno točko pa je v naslednjem napadu ugasnil Kocbek.

V naslednjem krogu (predzadnjem pred odhodom na daljši odmor) bodo naši fantje odpotovali na Koroško. V telovadnici OŠ jih bo pričakala edina ekipa v letošnjem prvenstvu, kjer so Izolani osvojili svojo prvo in do tedaj edino zmago.
Tudi tokrat bo tekma za obe ekipi izjemnega pomena, saj se tako izolski igralci kot Slovenjgradčani srdito bojujejo za osvojitev točk, ki bi jim omogočila igranje v 1. ligi tudi prihodnjo sezono.
Karkoli napovedati je težko, je pa dejstvo, da se moštvo odpravlja v burne vode ravno v nepravem času.
Ali lahko našim fantom kljub seriji negativnih rezultatov končno uspe prekiniti urok?

DSC_0532Po tekmi je Vid Miklavec povedal:
“Ne vem kaj reči. Še ena zelo slaba, če ne kar porazna predstava. Ponovno smo zanič igrali v obrambi in napadu. Nič nam ne uspeva, smo povsem neprepoznavni, dogajajo sem nerazumljive napake, nato še začnemo igrati na silo. Stanje ni dobro, sedaj odhajamo v Slovenj Gradec, proti ekipi, kjer smo dosegli svojo edino zmago v letošnjem prvenstvu. Ne preostane nam nič, kot trenirati naprej in poskušati osvojiti kakšno točko.”

Avtor prispevka:
Martin Franetič